Fakultete.si

Oznaka: študentska soba

  • Prednosti in slabosti bivanja v študentskem domu

    Prednosti in slabosti bivanja v študentskem domu

    Življenje v študentskem domu je za marsikoga prva izkušnja samostojnega bivanja.

     

    Nekateri ga idealizirajo kot neprekinjeno druženje in zabave, drugi ga vidijo kot nujno zlo zaradi visokih najemnin.

     

    Resnica je – kot običajno – nekje vmes. Študentski dom ni niti raj niti katastrofa, je pa zelo specifično okolje, ki ne ustreza vsem enako.

     

    Študentski dom

     

    Kaj študentski dom ponuja

     

    Največja prednost bivanja v študentskem domu je dostopnost. V primerjavi z najemom sobe ali stanovanja so stroški nižji in precej bolj predvidljivi. Najemnina je fiksna, stroški so večinoma vključeni, zato se redko zgodi, da bi te konec meseca presenetil račun, ki ga nisi pričakoval/a. Za študente, ki še nimajo rednih prihodkov, to prinaša pomemben občutek varnosti.

     

    Dom ponuja tudi bližino fakultet in mestnega dogajanja. Manj vožnje pomeni več časa, kar se med izpitnim obdobjem še posebej pozna. Poleg tega je okolje socialno zelo odprto. Če si želiš družbe, je skoraj nemogoče, da bi bil/a sam/a. Hodniki, kuhinje in skupni prostori hitro postanejo mesta, kjer spoznaš ljudi z različnih smeri in letnikov.

     

    Kjer se začnejo težave

     

    Ravno ta socialnost je lahko tudi slabost. Študentski dom je hrupen. Vedno se nekaj dogaja, nekdo se uči, nekdo ima obiske, nekdo praznuje. Če si tip človeka, ki potrebuje tišino in rutino, te lahko stalna prisotnost drugih hitro izčrpa. V domu nimaš popolnega nadzora nad svojim okoljem in to zahteva precej prilagajanja.

     

    Pomanjkanje zasebnosti je ena najpogostejših pritožb. Soba je majhna, pogosto jo deliš še z eno ali več osebami, kuhinja in kopalnica pa sta skupni. Tudi če se dobro razumeš s sostanovalci, obstajajo trenutki, ko si želiš biti sam/a – in to v domu ni vedno mogoče.

     

    Posebno poglavje bivanja v študentskem domu je čistoča sobe, kadar si jo deliš z drugimi. Medtem ko za hodnike in skupne prostore pogosto skrbijo čistilke, je red v sobi izključno stvar dogovora med sostanovalci. In prav tu se pogosto začnejo težave. Različni standardi čistoče hitro pridejo na plano – nekaterim je normalno, da se postelja ne pospravlja vsak dan, drugim že nekaj dni stare obleke na stolu predstavljajo problem.

     

    Ker formalnih pravil glede čistoče sob običajno ni, je vse odvisno od komunikacije in pripravljenosti na prilagajanje. Če se dogovor ne vzpostavi, se odgovornost pogosto porazgubi ali pa jo prevzame eden, ki mu je red pomembnejši. To lahko sčasoma povzroči napetosti, ki nimajo zveze s samo velikostjo sobe, ampak z občutkom neenakomerne porazdelitve skrbi zanjo.

     

    Študentski dom

     

    Pravila, ki jih ne moreš ignorirati

     

    Študentski dom ni samo prostor bivanja, ampak institucija s svojimi pravili. Obiski, nočni mir, čiščenje in uporaba skupnih prostorov so pogosto omejeni. Nekaterim to daje občutek varnosti in reda, drugim pa občutek, da niso zares samostojni. Če ti je pomembna popolna svoboda, te lahko pravila hitro začnejo motiti.

     

    Hkrati pa ta pravila pomenijo, da za določene stvari nisi odgovoren/na sam/a. Za okvare, vzdrževanje in večino administrativnih zadev je poskrbljeno, kar je za marsikaterega študenta precejšnje olajšanje.

     

    Kako bivanje v študentskem domu vpliva na študij

     

    Za nekatere je študentski dom idealno okolje za učenje, za druge pa nočna mora. Veliko je odvisno od doma, nadstropja in ljudi, s katerimi si obkrožen/a. Prednost doma je, da nisi sam/a v stresu izpitnega obdobja – vsi okoli tebe gredo skozi podobne izkušnje, kar zna biti pomirjujoče.

     

    Po drugi strani pa zahteva učenje v domu več samodiscipline. Motnje so stalne in če nimaš jasnih navad, se hitro zgodi, da učenje prestavljaš ali ga nadomestiš z druženjem, zato je pomembno, da znaš postaviti meje.

     

    Študentski dom

     

    Za koga je študentski dom dobra izbira?

     

    Študentski dom je odlična izbira za tiste, ki si želijo družbe, novih poznanstev in čim manj skrbi z najemnino. Prav tako je dobra odskočna deska za bruce, ki se še privajajo na študentsko življenje in mesto. Če ti je pomembna bližina fakultete in občutek, da nisi sam/a, ima dom veliko prednosti.

     

    Manj primeren je za tiste, ki potrebujejo mir, veliko zasebnosti ali imajo zelo strukturiran dnevni ritem. V tem primeru je lahko najem sobe ali manjšega stanovanja boljša dolgoročna rešitev, četudi je dražja.

     

    Bivanje v študentskem domu ni izkušnja, ki bi jo lahko enoznačno ocenili kot izključno dobro ali slabo. Je prehodno obdobje, ki te nauči sobivanja, prilagajanja in postavljanja mej. Nekateri iz doma odnesejo najboljša prijateljstva, drugi pa komaj čakajo, da se preselijo drugam.

  • Kako organizirati majhno sobo, da bo bolj funkcionalna

    Kako organizirati majhno sobo, da bo bolj funkcionalna

    Majhna soba je za večino študentov realnost.

     

    Naj bo to študentski dom, soba v najemu ali nekdanja otroška soba pri starših – prostora ni veliko, stvari pa se kar kopičijo.

     

    In kaj hitro imaš občutek, da te lastna soba utesnjuje, da je vse povsod in da se v njej težko zbereš, kaj šele učiš. Pogosto mislimo, da je težava v kvadratnih metrih, v resnici pa gre skoraj vedno za organizacijo.

     

    Majhen prostor ni nujno nekaj slabega. Lahko je prijeten, funkcionalen in dovolj zračen – če veš, kako ga organizirati.

     

    Kako majhna soba hitro postane prenatrpana

     

    Največja težava majhnih sob ni njihova velikost, ampak količina stvari v njih. Mnogi izmed nas imamo navado shranjevati vse: oblačila, ki jih ne nosimo več, zapiske predmetov iz prvega letnika, stare kable, škatle “za vsak slučaj”. Ker prostora nikoli ni dovolj, se stvari začnejo kopičiti na vidnih mestih, kar ustvari občutek kaosa.

     

    Ko vstopiš v sobo in ti pogled preskakuje med desetimi različnimi stvarmi, se možgani ne morejo sprostiti. Zato prvi korak ni nakup dodatnih kosov pohištva ali škatel, ampak odločitev, kaj sploh potrebuješ. Če nečesa že dolgo nisi uporabil/a in veš, da tega ne boš potreboval/a v naslednjih mesecih, potem to v majhni sobi nima kaj iskati. Red se začne z zmanjševanjem, ne z dodajanjem.

     

    Soba

     

    Prostor začne delovati, ko mu določiš namen

     

    Velika napaka je, da v majhni sobi vse počneš povsod. Učiš se na postelji, ješ za mizo, ki je polna stvari, oblačila pa odložiš tja, kjer je ravno prostor. Tako soba hitro izgubi smisel in postane le skladišče.

     

    Ko ima vsaka stvar svoj namen, soba postane preglednejša. Postelja naj bo predvsem prostor za spanje in počitek. Miza naj bo prostor za učenje ali delo. Ostale stvari naj imajo svoje stalno mesto, tudi če je to samo ena polica ali en predal. Ko se navadiš, da stvari vračaš tja, kamor sodijo, red postane rutina, ne napor.

     

    Majhna soba zahteva drugačno razmišljanje

     

    V majhnih prostorih o organizaciji ne smeš razmišljati samo vodoravno. Največ neizkoriščenega prostora je običajno tam, kjer ga sploh ne opazimo – nad in pod mizo, nad in pod posteljo in na stenah. Ena ali dve preprosti polici nad pisalno mizo lahko prevzameta vlogo, ki jo sicer zasedajo kupi knjig ali škatle na tleh. Stenske kljukice za torbe in oblačila ti lahko pomagajo, da te stvari niso več razmetane po stolu ali postelji, ampak imajo svoje stalno mesto.

     

    Podobno velja za posteljo, ki je v majhni sobi največji kos pohištva. Če je prostor pod njo prazen, izgubljaš dragocene centimetre. Zaboji ali škatle, kamor spraviš oblačila izven sezone, dodatno posteljnino ali stvari, ki jih ne potrebuješ vsak dan, hitro rešijo problem natrpanosti. Ko večje in manj pogosto uporabljene stvari umakneš iz vidnega polja, soba deluje bolj odprto, čeprav se njena velikost v resnici sploh ne spremeni.

     

    Svetloba in občutek prostora

     

    Majhne sobe hitro postanejo temne in “težke”, še posebej pozimi ali v starejših stanovanjih. Svetloba ima pri tem ogromno vlogo. Če je v sobi samo ena močna luč, prostor pogosto deluje še manjši. Več manjših svetlobnih virov ustvari bolj prijeten občutek in razbije utesnjenost.

     

    Tudi barve vplivajo na dojemanje prostora. Svetlejši toni, preprosta posteljnina in manj vizualnega šuma naredijo več kot katerikoli kos novega pohištva. Ogledalo, če je postavljeno premišljeno, lahko prostor optično poveča, ne da bi ga dodatno zapolnilo.

     

    Soba

     

    Nered in koncentracija nista dobra kombinacija

     

    Mnogi mislijo, da je urejena soba stvar estetike ali perfekcionizma. V resnici gre za fokus in počutje. Če živiš in se učiš v prostoru, kjer je ves čas nered, se to pozna tudi pri koncentraciji. Majhna soba še hitreje postane mentalno obremenjujoča, če v njej ni reda.

     

    Ko imaš urejen prostor, se lažje usedeš za mizo, hitreje začneš z delom in manj odlašaš. Tudi slab dan je lažje preživeti v prostoru, ki te ne duši.

     

    Vzdrževanje urejenosti

     

    Pomembno je, da ne stremiš k popolnosti. Študentska soba je prostor, kjer živiš, ne razstavni prostor. Včasih bo nered, včasih bo kaos, posebej med izpiti. To je normalno. Cilj organizacije ni, da je soba vedno brezhibna, ampak da jo lahko hitro spraviš nazaj v stanje, kjer se v njej dobro počutiš.

     

    Če si zvečer vzameš nekaj minut, da pospraviš mizo in stvari vrneš na svoje mesto, si že naredil/a dovolj. Majhna soba ne rabi veliko – rabi le jasen sistem, ki ga zmoreš vzdrževati tudi takrat, ko nimaš energije.