Networking velikokrat povezujemo z vsiljivimi pogovori, umetnimi komplimenti in občutkom, da so stiki predvsem sredstvo za doseganje ciljev.

 

Ob tem se pojavlja tudi misel, da brez izkušenj in jasnega položaja nimaš kaj ponuditi. Zaradi takšnih predstav se mreženje pogosto dojema kot nekaj neprijetnega ali celo neiskrenega.

 

V resnici je networking precej manj zapleten. Ne gre toliko za taktiko ali strategijo, temveč za spoznavanje ljudi in ohranjanje stikov.

 

Ko ga razumemo na ta način, postane bolj naraven in bolj smiseln, tudi v času študija.

 

 

Zakaj je networking pogosto neprijeten

 

Nelagodje običajno izhaja iz napačnih predstav o tem, kaj networking sploh je. Pogosto se dojema kot dejavnost za ljudi z dolgimi življenjepisi, jasnimi cilji in samozavestnim nastopom. Ob tem se pojavi strah, da bi izpadli vsiljivi ali neprimerni, pogosto pa se tudi primerjamo z drugimi, ki delujejo bolj suvereno.

 

V resnici pa večina ljudi, ki danes samozavestno delujejo v profesionalnem okolju, ni začela tako. Mreže poznanstev se ne zgradijo čez noč, temveč postopoma, pogosto pa tudi precej nerodno. To velja tudi za tiste, ki danes veljajo za uspešne.

 

Kaj networking v resnici pomeni

 

Networking ni zbiranje kontaktov in ni iskanje takojšnje koristi. Gre za odprtost za pogovor, za zanimanje za druge in za pripravljenost ostati v stiku. V praksi to pomeni, da se pogovarjamo o tem, kaj nekdo počne, kako je prišel do svojega dela in kaj ga pri tem zanima.

 

Pomembno je razumeti, da networking ne zahteva jasnega cilja vnaprej. Veliko povezav, ki se kasneje izkažejo za pomembne, nastane povsem spontano in brez pričakovanj. Prav ta neobremenjenost pogosto naredi stik bolj pristen.

 

Kje se poznanstva sploh gradijo

 

Mreženje se ne dogaja samo na kariernih sejmih ali uradnih dogodkih. Večina poznanstev nastane v vsakdanjih okoljih. Fakulteta je eno izmed njih. Sošolci, asistenti in profesorji so pogosto prvi stik z ljudmi iz področja, v katerem se izobražujemo.

 

Pomembno vlogo imajo tudi študentska društva, projekti, delavnice, konference in študentsko delo. Vsako sodelovanje, kjer se srečujejo ljudje s podobnimi interesi, je priložnost za gradnjo stika. Pogosto gre za okolja, kjer se odnosi razvijejo naravno, brez posebnega namena.

 

 

Kako začeti pogovor brez zadrege

 

Eden največjih mitov networkinga je, da moraš znati dobro govoriti o sebi. V resnici je veliko bolj pomembno znati poslušati. Iskreno zanimanje za delo in izkušnje sogovornika skoraj vedno vodi v sproščen pogovor.

 

Namesto iskanja popolne predstavitve je pogosto dovolj preprosto vprašanje. Kako je nekdo prišel do svojega področja, kaj mu je pri študiju najbolj pomagalo ali kaj bi danes naredil drugače. Takšna vprašanja ustvarijo prostor za pogovor brez pritiska in brez potrebe po samopromociji.

 

Kaj narediti po prvem stiku

 

Do novega kontakta redko pridemo zgolj v enem samem pogovoru. Pravi proces se začne šele po njem. Dober pogovor je pogosto dovolj, da se odnos nadaljuje tudi kasneje, na primer s povezavo na LinkedInu, kratkim sporočilom ali odzivom na objavo.

 

Pomembno je, da ni pričakovanj o takojšnji koristi. Namen teh stikov ni, da bi nam nekdo takoj ponudil prakso ali delo, temveč da se odnos sčasoma razvije. Včasih se priložnost pojavi šele veliko kasneje, pogosto nepričakovano.

 

Vloga LinkedIna in družbenih omrežij

 

LinkedIn je danes pomembno orodje za ohranjanje profesionalnih stikov, vendar ne bi smel nadomestiti osebnega pogovora. Najbolje deluje kot nadaljevanje že vzpostavljenega stika. Povezava po dogodku, projektu ali sodelovanju je povsem naravna in običajna.

 

Prisotnost na LinkedInu ne zahteva stalnega objavljanja. Že spremljanje ljudi iz svojega področja in občasno sodelovanje v pogovorih omogoča, da stik ostane živ, brez vsiljivosti ali pretiranega izpostavljanja.

 

 

Najpogostejše napake pri networkingu

 

Ena pogostejših napak je osredotočenost izključno na korist. Če je edini razlog za stik to, kar lahko nekdo ponudi, se to hitro opazi. Prav tako problematična je pretirana vsiljivost, na primer večkratno pisanje brez odziva ali prehitro spraševanje po uslugah.

 

Napaka je tudi pričakovanje hitrih rezultatov. Networking ni bližnjica, temveč dolgoročen proces, ki zahteva potrpežljivost in odprtost.

 

Zakaj networking ni kratkoročna strategija

 

Največja vrednost networkinga je v tem, da deluje nepredvidljivo. Veliko povezav se obrestuje na nepričakovane načine, v drugačnem času ali obliki, kot bi si predstavljali. Včasih se ne obrestuje neposredno, a nam kljub temu razširi pogled in prinese nove perspektive.

 

V času študija networking ni sredstvo za takojšnje dosežke, temveč način postopnega vstopa v okolje, v katerem se bo delo nekoč odvijalo. Gre za odprtost in pripravljenost na stik, ne za pretvarjanje ali preračunavanje. Prav zato je najbolj učinkovit takrat, ko je najbolj preprost in človeški.