Večina od nas se uči na načine, ki so videti logični, a v praksi ne delujejo najbolje.
Branje zapiskov, učenje na pamet, dolge ure učenja tik pred izpitom in stalne motnje … Te navade se prenašajo iz letnika v letnik, redko pa jih zares postavimo pod vprašaj.
Težava ni vedno v tem, da bi se učili premalo, temveč da se pogosto učimo neučinkovito. Razlika med tem, kar se zdi kot učenje, in tem, kar dejansko vodi do trajnega znanja, je večja, kot si predstavljamo.
Kaj so najpogostejše napake pri učenju in razlogi, zakaj ne delujejo?
Piflanje brez razumevanja
Piflanje je še vedno najpogostejši način učenja. Branje definicij, učenje na pamet in ponavljanje besedila brez pravega razmisleka daje občutek varnosti, ker imamo snov ves čas pred očmi. Težava pa ni v tem, da si možgani informacij ne bi zapomnili, temveč v tem, da jih shranijo zelo kratkoročno.
Pri učenju brez razumevanja se podatki ne povežejo z obstoječim znanjem, zato hitro zbledijo. Ko snov razumemo in jo znamo umestiti v širši kontekst, se v spominu obdrži bistveno dlje.
Namesto učenja na pamet se je zato smiselno vprašati, kaj določena snov pomeni in zakaj sploh obstaja. Če jo znaš razložiti s svojimi besedami ali ponazoriti s konkretnim primerom, si na dobri poti.
Pasivno branje zapiskov
Ponovno branje zapiskov je ena najbolj pogostih, a tudi najmanj učinkovitih učnih strategij. Med branjem imaš občutek, da razumeš, saj ti je snov znana in se zdi logična. Težava nastane, ko zapiske zapreš in ugotoviš, da brez pomoči ne znaš obnoviti skoraj ničesar.
Ta pojav je dobro znan in ga pogosto opisujemo kot iluzijo znanja. Ker informacije prepoznamo na papirju, zmotno verjamemo, da jih tudi obvladamo. V resnici pa prepoznavanje še zdaleč ni isto kot priklic znanja iz spomina.
Namesto pasivnega branja je bistveno učinkovitejše aktivno učenje. To pomeni, da zapiske zapreš in poskusiš snov obnoviti iz glave, bodisi z zapisovanjem, odgovarjanjem na vprašanja ali razlago naglas. Takšen način učenja je sicer bolj naporen, a prav zaradi tega tudi veliko bolj učinkovit.
Učenje v enem kosu tik pred izpitom
Maratonsko učenje tik pred izpitom je za mnoge študente skoraj neizogibno. Pogosto se zdi, da je to edina možnost, ko zmanjka časa. A tak pristop ima svoje meje. Daljše učenje brez premora vodi v hitro utrujenost, slabšo koncentracijo in manjšo zmožnost pomnjenja.
Možgani informacije bolje shranjujejo, če se k snovi vračamo večkrat in v krajših časovnih presledkih. Vsak ponovni stik s snovjo jo nekoliko utrdi, še posebej, če med posameznimi učenji mine nekaj časa. Namesto da vse stisneš v en ali dva dneva, je smiselno snov razdeliti na manjše dele in se je lotevati postopoma. Krajši, a redni učni intervali pogosto prinesejo boljše rezultate kot celodnevno sedenje za mizo.
Multitasking med učenjem
Telefon na mizi, odprti zavihki, glasba z besedilom in obvestila v ozadju so stalni spremljevalci učenja. Čeprav se morda zdi, da si sposoben/na početi več stvari hkrati, možgani v resnici niso narejeni za takšno obremenitev.
Nevropsihološke raziskave kažejo, da možgani pri zahtevnih nalogah ne delujejo vzporedno, temveč hitro preklapljajo med opravili. To preklapljanje povečuje kognitivno obremenitev, zmanjšuje natančnost in vodi v hitrejšo utrujenost.
Učinkovitejši pristop je zavestno omejevanje motenj. Med učenjem umakni telefon iz vidnega polja, zapri nepotrebne zavihke in si določi časovne bloke, namenjene izključno učenju. Kratki odmori so koristni, stalne prekinitve pa ne.
Učenje brez preverjanja znanja
Veliko študentov zaključi učenje, ko “predela” vso snov. A brez preverjanja znanja je težko vedeti, kaj dejansko znaš in kaj samo prepoznaš na papirju.
Preverjanje znanja, na primer z vprašanji ali reševanjem nalog, razkrije šibke točke. Čeprav je lahko neprijetno ugotoviti, česa še ne znaš, je to eden najbolj zanesljivih načinov za napredek. Znanje se namreč najbolje utrdi prav takrat, ko ga poskušamo priklicati iz spomina, tudi če pri tem delamo napake.
Namesto da se učenja lotiš brez preverjanja, si redno zastavljaj vprašanja in poskusi snov obnoviti brez pomoči zapiskov. Vsak napačen odgovor je informacija, ne poraz.